Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov