Na današnji dan pred 220-imi leti se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik MATIJA ČOP. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter podbudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem.
Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturno politični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete terjal posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel v razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
—-
RIHARD JUG je leta 1901 iz medicine diplomiral v Gradcu in bil nato vojaški zdravnik v avstro-ogrski mornarici. Kot zdravnik fregate je v Boki Kotorski več let zdravil črnogorsko prebivalstvo; knez Nikola I. ga je zato leta 1907 odlikoval z redom Kneza Danila. Od leta 1919 do 29 je bil upravnik in šef kirurškega oddelka vojaške bolnišnice v Ljubljani. Po predčasni upokojitvi je brezplačno delal kot urolog v ljubljanski civilni bolnišnici, vodil prvi slovenski urološki oddelek ter uvedel cistoskopijo in operacije ledvic in prostate. Rihard Jug je bil ne le vsestransko medicinsko izobražen, temveč tudi široko razgledan v znanosti, filozofiji in umetnosti ter velik humanist. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Solkanu.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Zenici rodil pesnik in prevajalec OTTO FRANČIŠEK BABLER. Bil je slovenskega rodu, vendar je od otroških let živel v Olomoucu na Češkem; tam je postal knjižničar na univerzi in bil nekaj let lektor za srbohrvaški jezik. Slovenske pesnike in pisatelje je prevajal v češčino in nemščino, večidel za časopisje, antologije in zbornike, nekaj prevodov pa je izšlo tudi samostojno. Prevajalskemu delu Otta Frančiška Bablerja, segajočem od naših ljudskih pesmi pa do sodobnih slovenskih pesnikov, sta dajala pečat vsestranska izobrazba in pesniški dar.
—–
Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.