Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov