Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.01.2017


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.01.2017


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov