Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.01.2017


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.01.2017


V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski
napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Zlasti je raziskoval onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1899 na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov