Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov