Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.02.2017


Na današnji dan leta 1820 se je v Ljubljani rodil zgodovinar JOSIP ČIŽMAN. Leta 1839 je v Ljubljani diplomiral iz filozofije, na Dunaju pa štiri leta pozneje iz prava. Tam je leta 1848 tudi doktoriral iz filozofije. Poučeval je na gimnazijah v Trstu in Theresianumu na Dunaju. Ko je leta 1867 dobil častni doktorat prava, je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi. O tem je objavil več del. V glavnem je obravnaval zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Leta 1867 je postal učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in odločilno vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Takšni nazori so leta 1871 proti Josipu Čižmanu povzročili ostro gonjo konservativnega tiska.
—–
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.02.2017


Na današnji dan leta 1820 se je v Ljubljani rodil zgodovinar JOSIP ČIŽMAN. Leta 1839 je v Ljubljani diplomiral iz filozofije, na Dunaju pa štiri leta pozneje iz prava. Tam je leta 1848 tudi doktoriral iz filozofije. Poučeval je na gimnazijah v Trstu in Theresianumu na Dunaju. Ko je leta 1867 dobil častni doktorat prava, je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi. O tem je objavil več del. V glavnem je obravnaval zakonsko zvezo na podlagi mnogih, prvič sistematično in kritično zbranih virov. Leta 1867 je postal učitelj zgodovine prestolonaslednika Rudolfa in odločilno vplival na njegovo liberalno in protiklerikalno miselnost. Takšni nazori so leta 1871 proti Josipu Čižmanu povzročili ostro gonjo konservativnega tiska.
—–
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma. Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov