Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.03.2017


Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–
Proti koncu 18. stoletja je nevarnost okužbe s sifilisom postajala vse bolj odločilna tudi v javnih razpravah o prostituciji. To so v avstrijskem kazenskem zakoniku, ki je veljal tudi v naših deželah, leta 1852 opredelili kot “obrtniško nečistovanje” in jo razglasili za kaznivo dejanje. Nekaj let pozneje so jo pod natančno določenimi pogoji le dovolili in prostitutke so bile postavljene pod nravstvenopolicijski nadzor. Na Dunaju so takšno ureditev sprejeli leta 1873 ob svetovni razstavi, manjša mesta pa so to uredila precej pozneje.
Tudi na Slovenskem so konec 19. stoletja po večjih mestih javne hiše pod zdravstvenim nadzorom spet začele delovati. Po prvi svetovni vojni je poglavarstvo pri deželni vladi za Slovenijo na današnji dan leta 1919 sprejelo odločitev, da prostitucija ni dopustna, a to se v praksi ni uveljavilo. Šele s sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni leta 1934 so bile na jugoslovanskem ozemlju vse javne hiše prepovedane in zaprte.
—–
Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in z zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v mnogih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Za svoje stvaritve je dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 70-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.03.2017


Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–
Proti koncu 18. stoletja je nevarnost okužbe s sifilisom postajala vse bolj odločilna tudi v javnih razpravah o prostituciji. To so v avstrijskem kazenskem zakoniku, ki je veljal tudi v naših deželah, leta 1852 opredelili kot “obrtniško nečistovanje” in jo razglasili za kaznivo dejanje. Nekaj let pozneje so jo pod natančno določenimi pogoji le dovolili in prostitutke so bile postavljene pod nravstvenopolicijski nadzor. Na Dunaju so takšno ureditev sprejeli leta 1873 ob svetovni razstavi, manjša mesta pa so to uredila precej pozneje.
Tudi na Slovenskem so konec 19. stoletja po večjih mestih javne hiše pod zdravstvenim nadzorom spet začele delovati. Po prvi svetovni vojni je poglavarstvo pri deželni vladi za Slovenijo na današnji dan leta 1919 sprejelo odločitev, da prostitucija ni dopustna, a to se v praksi ni uveljavilo. Šele s sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni leta 1934 so bile na jugoslovanskem ozemlju vse javne hiše prepovedane in zaprte.
—–
Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in z zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v mnogih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Za svoje stvaritve je dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 70-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov