Pesnik, pripovednik in urednik JOSIP STRITAR se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil sošolec vajevcev, Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen v odnosu do novih literarnih tokov.

Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, s satiro in z mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi dovršene oblike veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70 letnici podelila naslov častnega meščana in eno od ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.

—–

Na današnji dan leta 1871 se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist VLADIMIR RAVNIHAR. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do 24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze.

Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.

—–

JOŽE PAVŠIČ se je ukvarjal s problematiko poučevanja matematike in preučeval zgodovino slovenskih matematikov novejšega časa. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Dóbravi pri Škocjanu. O pouku matematike je pisal med drugim v “Sodobni pedagogiki”, “Pedagoškem tisku” in “Obzorniku za matematiko in fiziko”. Pisal je tudi biografije in bibliografije sodobnih slovenskih matematikov. Jože Pavšič je leta 1967 prejel Žagarjevo nagrado.

—–

Slikar in grafik FLORIS OBLÁK sodi med najizrazitejše umetnike iz prve generacije povojnih likovnih ustvarjalcev, ki so doštudirali na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost; leta 1951 je končal tudi specialko za grafiko. V zgodnjem obdobju sta v njegovih delih prevladovali značilna stilizacija, sicer še vedno v mejah realnosti, in estetsko občuten droben barvni nanos. Pozneje je prešel na realnejše in natančnejše oblike, ki se jim v vsebinsko različnih simbolnih povezavah pridružijo geometrijske prvine in sestavine sodobne tehnološke civilizacije. V zadnjem obdobju svojega ustvarjanja se je posvečal motiviki sarkofagov, klasičnih tihožitij ter pravoslavnih ikon. Leta 1967 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Floris Oblák se je rodil na današnji dan leta 1924 na Vrhniki.