Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1875 v Solkanu.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.
—–
Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 217-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila deloma še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan pred 80-imi leti je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1875 v Solkanu.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.
—–
Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 217-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila deloma še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan pred 80-imi leti je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov