Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli takšne smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan leta 1895. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
—–
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
—–
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Akademski slikar FERDO MAYER je svoja slikarska hotenja pokazal zgodaj, saj je že na srednji šoli v Mariboru, ki jo je obiskoval, leta 1941 pripravil samostojno razstavo. Po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1950 je bil sprejet še v specialko pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Več študijskih potovanj po Evropi je spodbudilo njegov temperamentni duh in se pokazalo zlasti v mladostnih delih, v katerih je v iskrenem slikarskem izražanju uporabljal močne kontrastne barve – predvsem rdečo in črno – ter drzne in krepke poteze čopiča.
Sicer pa je Ferdo Mayer v svojem umetniškem opusu zajel vse tehnike in oblike slikanja – olja, akvarele, monotipije, risbe, grafike in freske – prednost pa je dajal figuralni kompoziciji. Leta 1979 je svoja slikarska prizadevanja strnil v retrospektivno razstavo v svoji lastni galeriji v Kamniku; poleg te je imel še vrsto samostojnih in skupinskih razstav, sodeloval pa je tudi na slikarskih kolonijah ter ilustriral več publikacij. Ferdo Mayer se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.