Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov