Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.03.2017


ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo.
Istega leta – torej pred 104-imi leti – je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil na današnji dan leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
—–
Književnik, časnikar in prevajalec CVETKO ZAGORSKI je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca«, mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas«, ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev na tem otoku. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi
pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je na današnji dan pred sto leti na Jesenicah.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Fizik GVIDO PREGL je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na Inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in z zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil na današnji dan leta 1931 v Vuzenici.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.03.2017


ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo.
Istega leta – torej pred 104-imi leti – je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil na današnji dan leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
—–
Književnik, časnikar in prevajalec CVETKO ZAGORSKI je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca«, mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas«, ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev na tem otoku. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi
pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je na današnji dan pred sto leti na Jesenicah.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Fizik GVIDO PREGL je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na Inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in z zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil na današnji dan leta 1931 v Vuzenici.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov