Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal vinogradništvo pri nas.
—–
V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.
Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 433-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
—–
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.