Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.03.2017


Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal vinogradništvo pri nas.
—–
V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.
Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 433-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
—–
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.03.2017


Gorske bukve, v nemščini zapisan zakon, izdan leta 1543 za Štajersko, so urejale pravna razmerja, povezana z gorskimi zemljišči. Povod za sestavo so dali gorski gospodje, ki so si hoteli izboljšati zakupe po gorskem pravu, ker so jim dajali le malo dohodkov. Gorske bukve so pomemben vir za preučevanje slovenske pravne zgodovine, zlasti običajnega prava, hkrati pa prvi zakon, ki je urejal vinogradništvo pri nas.
—–
V bližini Brestanice pri Krškem se je okoli leta 1520 rodil prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika ADAM BOHORIČ. Študiral je na artistični fakulteti v Wittenbergu, bil pa je tudi glasbeno izobražen. V letih od 1551 do 63 je imel zasebno šolo v Krškem, pozneje pa je postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Zanjo je 1568. leta sestavil prvi pisani šolski red; to je prvo pedagoško besedilo slovenskega avtorja. Ta šola naj bi postala popolna deželna šola s tremi stopnjami. Slovenščino so upoštevali na prvih dveh stopnjah, sicer pa je bila pomožni učni jezik za tiste, ki niso bili vešči nemščine in latinščine. Tako je slovenščina po Bohoričevi zaslugi dobila vsaj skromno pozornost.
Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica “Arcticae horulae” – Zimske urice; napisal jo je leta 1584, torej pred 433-imi leti.. Za predgovor k njej sta značilna izpoved rodovnega slovanskega ponosa in opozorilo vodilnim slojem na njihove naravne obveznosti do slovenskega jezika; ta predgovor pomeni vrh slovenske protestantske zavesti. S slovnico “Zimske urice” je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument o svojem obstoju. Adam Bohorič je v njej uzakonil pravopisne reforme, ki jih je uveljavil Sebastijan Krelj in sprejel Jurij Dalmatin. Ta pisava – pozneje imenovana bohoričica – je bila v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
—–
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani. Magistriral je na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, leta 1565 doktoriral v Padovi in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Leta 1577 je Jakob Strauss pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo 31. marca leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Pesnica VIDA JERAJ je bila po poklicu učiteljica. Prve pesmi je objavila leta 1893 v reviji Vesna, Ljubljanskem zvonu in Slovenki. Bila je sodobnica Murna, Prijatelja, Cankarja in Župančiča. Njena zbirka z naslovom “Pesmi” iz leta 1908 pomeni prvo uveljavitev ženske lirike v novejši slovenski literaturi in jo uvršča med najboljše slovenske pesnice v prvih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Vida Jeraj se je rodila na današnji dan leta 1875 na Bledu.


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov