Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.04.2017


Frankopani, tudi Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krka, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo FRANJA KRSTA FRANKOPANA izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

——-

Publicist AVGUST JENKO se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

——

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil novinar, književnik in fotograf KARLO KOCJANČIČ. Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja, “Pot v fotografijo”, je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je vseskozi značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

CIRIL ŽEBOT je bil leta 1937 promoviran na pravni fakulteti v Ljubljani, v ekonomskih vedah pa se je izpopolnjeval v Milanu, Parizu in na Češkem. Pred drugo svetovno vojno je bil eden voditeljev kluba katoliških študentov Straža. Med italijansko okupacijo je bil privatni docent na pravni fakulteti, leta 1943 pa se je pred gestapom umaknil v Rim. Po koncu vojne se je pri zaveznikih zavzemal za zasedbo Slovenije, ki naj bi postala čim bolj samostojna država. Bil je tudi glavni tajnik Srednjeevropskega zveznega kluba, ki je načrtoval državno povezavo vseh narodov med nemškim in ruskim območjem.

O tržaškem vprašanju je zavezniškim vladam pošiljal spomenice z različnimi predlogi za suvereno in demokratično Slovenijo. Leta 1947 se je preselil v Združene države Amerike in postal profesor politične ekonomije v Pittsburghu in pozneje na univerzi Georgetown v Washingtonu. Pisal je strokovne razprave in knjige, kot zagovornik neodvisne slovenske države pa je članke o tem objavljal v listih “Slovenska država” in “Ameriška domovina”. Ciril Žebot se je rodil na današnji dan leta 1914 v Mariboru.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.04.2017


Frankopani, tudi Krški knezi, so bili plemiška rodbina z otoka Krka, ki je v drugi polovici 17. stoletja s smrtjo FRANJA KRSTA FRANKOPANA izumrla. Krsto Frankopan se je rodil leta 1643 v Karlovcu na Hrvaškem. Njegova mati Marija Doroteja, baronica Paradeiser (paradizje), in mačeha Doroteja, baronica plemenita Hallersteinska, sta bili s Slovenskega, Krsto Frankopan pa se je slovenščine morda naučil tudi na gospostvu Brežice, ki je bilo v družinski posesti. Bil je literarno izobražen, prevajal je iz italijanščine in francoščine.

V prevodu Molièrove igre “George Dandin” je vlogo prevaranega moža napisal v slovenščini, prav tako tudi šaljivo pesmico “Fratri putnici” v svoji hrvaški zbirki “Gartl za čas kratiti”. Literarni zgodovinarji mu očitajo komično rabo slovenščine, verjetnejša pa je “veristična” osnova zaradi lokalizacije dogajanja. Sicer pa se je Fran Krsto Frankopan skupaj s Petrom Zrinjskim bojeval proti Ali-paši Čengiću in pozneje z njim sodeloval tudi v neuspešni vstaji hrvaškega plemstva proti Habsburžanom. Bila sta obsojena na smrt in leta 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu.

——-

Publicist AVGUST JENKO se je že kot srednješolec vključil v radikalno narodno srednješolsko organizacijo Preporod in bil med prvimi kládivarji, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden najbolj pretanjenih piscev v glasilu Preporod, svoje prispevke je podpisoval s psevdonimom Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je bil član Jugoslovanskega kluba, v Pragi pa kluba Jugoslavija. Avgust Jenko se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani, umrl pa je v bitki na Ceru kot prostovoljec v srbski vojski, star komaj dvajset let.

——

Na današnji dan leta 1901 se je v Škednju pri Trstu rodil novinar, književnik in fotograf KARLO KOCJANČIČ. Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”.

Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja, “Pot v fotografijo”, je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je vseskozi značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

—–

CIRIL ŽEBOT je bil leta 1937 promoviran na pravni fakulteti v Ljubljani, v ekonomskih vedah pa se je izpopolnjeval v Milanu, Parizu in na Češkem. Pred drugo svetovno vojno je bil eden voditeljev kluba katoliških študentov Straža. Med italijansko okupacijo je bil privatni docent na pravni fakulteti, leta 1943 pa se je pred gestapom umaknil v Rim. Po koncu vojne se je pri zaveznikih zavzemal za zasedbo Slovenije, ki naj bi postala čim bolj samostojna država. Bil je tudi glavni tajnik Srednjeevropskega zveznega kluba, ki je načrtoval državno povezavo vseh narodov med nemškim in ruskim območjem.

O tržaškem vprašanju je zavezniškim vladam pošiljal spomenice z različnimi predlogi za suvereno in demokratično Slovenijo. Leta 1947 se je preselil v Združene države Amerike in postal profesor politične ekonomije v Pittsburghu in pozneje na univerzi Georgetown v Washingtonu. Pisal je strokovne razprave in knjige, kot zagovornik neodvisne slovenske države pa je članke o tem objavljal v listih “Slovenska država” in “Ameriška domovina”. Ciril Žebot se je rodil na današnji dan leta 1914 v Mariboru.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov