Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi četrtini 12. stoletja je iz francoske Burgundije prišel v naše kraje mojster MIHAEL, stavbar, kamnosek in kipar. Pomembno vlogo je imel pri graditvi bazilike v Stični, ki je trajala od leta 1136 do 1156 in bila brez dvoma njegovo življenjsko delo. Mojster Mihael, doslej prvi po imenu znani gradbenik v naših krajih, je verjetno pozidal tudi romarsko podružnično cerkev svetega Mihaela v Zgornji Dragi pri Stični; tam se je sicer za stalno naselil.
—–
Pisatelj, politik, novinar in dramatik ETBIN KRISTAN je bil borec za socialne pravice in eden prvih intelektualcev v slovenskem delavskem gibanju. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot politik je razvil idejo osebne avtonomije in se zavzemal za jezikovno poenotenje južnoslovanskih narodov; zato se je razšel z dolgoletnim prijateljem Ivanom Cankarjem, ki je temu odločno nasprotoval. Kristan se je že zgodaj začel ukvarjati s politično publicistiko. Zastopal je predvsem ideje druge internacionale. Pomembnejši je kot dramatik, gledališki kritik in organizator. Kljub mnogim pomanjkljivostim in ideološki enosmernosti velja Etbin Kristan za vsestranskega, predvsem pa izrazito nadarjenega dramskega pisca; ob Ivanu Cankarju in Lojzu Kraigherju je bil naš najpomembnejši dramatik pred prvo svetovno vojno.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in
dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Specialist za plastično kirurgijo MARKO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1975 je opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije, specialist akademske stopnje pa je postal leta 1981. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo.
Bil je začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki zagotavlja 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je izobrazil vse slovenske in jugoslovanske plastične kirurge svoje dobe, pa tudi številne tuje, ter predaval na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in na tujem.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V prvi četrtini 12. stoletja je iz francoske Burgundije prišel v naše kraje mojster MIHAEL, stavbar, kamnosek in kipar. Pomembno vlogo je imel pri graditvi bazilike v Stični, ki je trajala od leta 1136 do 1156 in bila brez dvoma njegovo življenjsko delo. Mojster Mihael, doslej prvi po imenu znani gradbenik v naših krajih, je verjetno pozidal tudi romarsko podružnično cerkev svetega Mihaela v Zgornji Dragi pri Stični; tam se je sicer za stalno naselil.
—–
Pisatelj, politik, novinar in dramatik ETBIN KRISTAN je bil borec za socialne pravice in eden prvih intelektualcev v slovenskem delavskem gibanju. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot politik je razvil idejo osebne avtonomije in se zavzemal za jezikovno poenotenje južnoslovanskih narodov; zato se je razšel z dolgoletnim prijateljem Ivanom Cankarjem, ki je temu odločno nasprotoval. Kristan se je že zgodaj začel ukvarjati s politično publicistiko. Zastopal je predvsem ideje druge internacionale. Pomembnejši je kot dramatik, gledališki kritik in organizator. Kljub mnogim pomanjkljivostim in ideološki enosmernosti velja Etbin Kristan za vsestranskega, predvsem pa izrazito nadarjenega dramskega pisca; ob Ivanu Cankarju in Lojzu Kraigherju je bil naš najpomembnejši dramatik pred prvo svetovno vojno.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in
dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Specialist za plastično kirurgijo MARKO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Zagrebu, leta 1975 je opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije, specialist akademske stopnje pa je postal leta 1981. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo.
Bil je začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki zagotavlja 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je izobrazil vse slovenske in jugoslovanske plastične kirurge svoje dobe, pa tudi številne tuje, ter predaval na številnih kongresih in strokovnih srečanjih doma in na tujem.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov