Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan pred 230-imi leti sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele.
Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
BERNARD AMBROŽIČ je študiral teologijo in bil leta 1915 posvečen v Mariboru. Tam je bil katehet, nato je poučeval na redovni gimnaziji v Kamniku in hkrati študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je mladinski list Orlič in pisal vanj črtice in pesmi. V letih od 1925 do 1955 je deloval v Združenih državah Amerike; med drugim je v Lemontu blizu Chicaga ustanovil središče slovenskih frančiškanov in bil njihov predstojnik, v Detroitu pa je organiziral slovensko župnijo.
Že leta 1929 je ustanovil Baragovo zvezo, ki skrbi za beatifikacijo škofa Friderika Ireneja Barage. 1955. leta se je Ambrožič kot pastoralni delavec pridružil slovenskim izseljencem v Avstraliji; tam je med drugim v mesečniku “Misli”, ki ga je tudi urejal, objavil avtobiografijo “Ali k frančiškanom ali v Ameriko”. Urednik, pisatelj in pastoralni delavec Bernard Ambrožič se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rrodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.