Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov.
V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan leta 1869 pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki gredo narodnosti.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
Vloga aprila leta 1941 ustanovljene politične organizacije in množičnega gibanja Slovencev, “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”, se je po drugi svetovni vojni še povečala. Postala je organizacijski okvir množičnega političnega življenja, med drugim pa je organizirala tudi odpravljanje posledic gmotne vojne škode na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. Njeno poznejše delo je bilo namenjeno krepitvi samoupravljanja in razvoju socialistične demokracije.
Na današnji dan leta 1953 se je Osvobodilna fronta preimenovala v “Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije”, ki je postala najširša družbena in politična osnova samoupravljanja in uresničevanja politične in akcjske enotnosti ter usmerjanja celotnega družbenega razvoja. Leta 1990 se je SZDL spremenila v “Socialistično zvezo Slovenije” in z novimi programskimi izhodišči uspešno nastopila na volitvah. Še istega leta se je preimenovala v “Socialistično stranko Slovenije”, tri leta pozneje pa se je s tremi drugimi strankami združila v “Liberalno demokracijo Slovenije”.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov.
V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan leta 1869 pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki gredo narodnosti.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
Vloga aprila leta 1941 ustanovljene politične organizacije in množičnega gibanja Slovencev, “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”, se je po drugi svetovni vojni še povečala. Postala je organizacijski okvir množičnega političnega življenja, med drugim pa je organizirala tudi odpravljanje posledic gmotne vojne škode na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. Njeno poznejše delo je bilo namenjeno krepitvi samoupravljanja in razvoju socialistične demokracije.
Na današnji dan leta 1953 se je Osvobodilna fronta preimenovala v “Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije”, ki je postala najširša družbena in politična osnova samoupravljanja in uresničevanja politične in akcjske enotnosti ter usmerjanja celotnega družbenega razvoja. Leta 1990 se je SZDL spremenila v “Socialistično zvezo Slovenije” in z novimi programskimi izhodišči uspešno nastopila na volitvah. Še istega leta se je preimenovala v “Socialistično stranko Slovenije”, tri leta pozneje pa se je s tremi drugimi strankami združila v “Liberalno demokracijo Slovenije”.
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov