Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov