Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.