Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov