Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov