Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 72-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila dotlej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilu komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljeno je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v Ljubljano, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
——-
V spomin na 9. maj 1945 – 9. maj je tudi praznik glavnega mesta Slovenije – in na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki poteka odtlej vsako leto na Dan zmage. Imena so se do danes sicer spreminjala (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva), vendar sta tako njen rekreativni del – pohod in tekmovalni del – tek posameznikov in štafet, vsakokrat množično obiskana.
—–
Deveti maj je tudi »dan Evrope«, dan, ko Evropska unija praznuje začetek nastajanja. Na današnji dan leta 1950 se je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji vidi Evropa začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje Evropske unnije. Predlagal je, naj Francija in Nemčija ter druge evropske države, ki jim je do tega, okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto pozneje, ko je bila ustanovljena »Evropska skupnost za premog in jeklo«, predhodnica današnje Evropske unije.
—–
Deveti maj pa je bil pomemben datum tudi v zgodovini nogometa na Slovenskem. Ta igra je v zadnjem desetletju 19. stoletja prišla k nam z Dunaja in iz Prage. Že kmalu po letu 1900 je v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem zapisano, da dijaki zelo radi igrajo mejni ali nemški nogomet, vendar se podrobnejši opisi iger niso ohranili; pozneje omenjajo tudi angleški nogomet ali »football«. V Mariboru, na primer, so ga igrali na Téznem, v Celju na travniku na Glazíji, v Ljubljani pa v Tivoliju, blizu današnjega kopališča Ilirija.
Nastajati so začeli prvi dijaški klubi, ki so se imenovali po predelih, kjer so igralci stanovali; v Ljubljani so bili znani Šentpetrčani, Prulčani in Šiškarji. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustavnovili Dijaški nogometni klub Hermes. Formalnega dovoljenja za obstoj ni imel, ker pa je veljal za dijaški klub, je moral za vsako tekmo dobiti policijsko dovoljenje.
Na današnji dan leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaških Hermesom so izgubili kar z 18:0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa.
Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10:0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še Slovan, med prvo svetovno vojno pa oba slovenska nogometna kluba nista delovala.
—–
Radijski napovedovalec, moderator, novinar in urednik VILI VODOPIVEC je že med študijem na Akademiji za igralsko umetnost uspešno opravil avdicijo na Radiu Ljubljana in se nato popolnoma posvetil napovedovalskemu poklicu. Pozneje je bil eden izmed ustanoviteljev Vala 202, odgovorni urednik razvedrilnega programa, napovedovalec v prvih letih slovenskega televizijskega dnevnika, predvsem pa človek, ki je vse svoje življenje cenil in negoval lepo slovensko govorjeno besedo. Med številnimi radijskimi oddajami različnih zvrsti, ki jih je pripravljal in vodil, se je posvečal predvsem javnim oddajam iz mnogih večjih in manjših slovenskih krajev in mest. Rodi se jel na današnji dan leta 1941 v Ljubljani.