Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Würtemberški vojvoda KRIŠTOF je leta 1542, čeprav je bil katoliško vzgojen, prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev. Leta 1556 je med drugim izdal tudi »red za samostane«, na podlagi katerega dotedanjih opatov niso takoj odstavili, ampak so jih s protestantskimi zamenjali šele po njihovi smrti. Vojvoda Krištof je bil tudi velik podpornik slovenskega protestantskega gibanja. Finansiral je tiskanje slovenskih in hrvaških knjig – njegove podpore sta bila deležna zlasti Jurij Dalmatin in Primož Trubar – štipendiral pa je tudi po dva študenta iz Kranjske. Würtemberški vojvoda Krištof se je rodil na današnji dan leta 1515 v Hohen-Urachu v Nemčiji.
—–
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Pisateljica in kulturna delavka ZORA PIŠČANC je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Zora Piščanc se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pravnik PETER KOBE se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po drugi svtovni vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
——
Športni pedagog JOŽE ŠTURM je leta 1975 doktoriral na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu. Med drugim je predaval na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in bil tudi njen dekan. Zasnoval je predmeta Teorija in metodika športnega treniranja ter Uvod v antropološko kineziologijo. Posvečal se je predvsem šolski športni vzgoji in usmerjanju otrok v športne panoge ter objavil deset strokovnih publikacij ter več kot šestdeset znanstvenih in strokovnih člankov. V letih od 1957 do 60 je bil trener jugoslovanske ženske atletske reprezentance, prejel pa je tudi Bloudkovo nagrado. Jože Šturm se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Würtemberški vojvoda KRIŠTOF je leta 1542, čeprav je bil katoliško vzgojen, prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev. Leta 1556 je med drugim izdal tudi »red za samostane«, na podlagi katerega dotedanjih opatov niso takoj odstavili, ampak so jih s protestantskimi zamenjali šele po njihovi smrti. Vojvoda Krištof je bil tudi velik podpornik slovenskega protestantskega gibanja. Finansiral je tiskanje slovenskih in hrvaških knjig – njegove podpore sta bila deležna zlasti Jurij Dalmatin in Primož Trubar – štipendiral pa je tudi po dva študenta iz Kranjske. Würtemberški vojvoda Krištof se je rodil na današnji dan leta 1515 v Hohen-Urachu v Nemčiji.
—–
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Pisateljica in kulturna delavka ZORA PIŠČANC je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Zora Piščanc se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pravnik PETER KOBE se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po drugi svtovni vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
——
Športni pedagog JOŽE ŠTURM je leta 1975 doktoriral na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu. Med drugim je predaval na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in bil tudi njen dekan. Zasnoval je predmeta Teorija in metodika športnega treniranja ter Uvod v antropološko kineziologijo. Posvečal se je predvsem šolski športni vzgoji in usmerjanju otrok v športne panoge ter objavil deset strokovnih publikacij ter več kot šestdeset znanstvenih in strokovnih člankov. V letih od 1957 do 60 je bil trener jugoslovanske ženske atletske reprezentance, prejel pa je tudi Bloudkovo nagrado. Jože Šturm se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov