Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
——-
Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi – se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.
—–
Političarka MIRA SVETINA – VLASTA je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje. Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Idriji.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
——
JANVID FLERE je leta 1937 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Med vojno je deloval v Osvobodilni fronti in bil interniran v Mauthausnu, po njej pa je do leta 1965 delal na državnem sekretariatu za zunanje zadeve, predvsem na področju mednarodnih gospodarskih odnosov. Leta 1946 je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, pa tudi pri vrsti bilateralnih pogajanj za ureditev povojnih odnosov, predvsem z Italijo. Pozneje se je kot ekonomski svetnik tedanje jugoslovanske misije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku ukvarjal z mednarodnimi organizacijami, sodeloval na mnogih mednarodnih konferencah o problematiki svetovnega gospodarskega razvoja, po letu 1976 pa je deloval v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj. Janvid Flere se je rodil na današnji dan leta 1914 v Letúšu pri Šmartnem ob Paki.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo dvonastropno poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili že 1. novembra naslednje leto.
——-
Politično razslojevanje Slovencev v začetku devetdesetih let 19. stoletja je vplivalo tudi na slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Glede na svoja politična prepričanja so začeli ustanavljati liberalna, radikalna in katoliška društva. Katoliško akademsko društvo “Dan” – ustanovili so ga na današnji dan leta 1910 v Pragi – se je zavzemalo za slovenske narodnostne pravice in slovensko univerzo v Trstu.
—–
Političarka MIRA SVETINA – VLASTA je pred drugo svetovno vojno delovala v levičarskih študentskih društvih, vodila ženski odsek Društva katoliških fantov in deklet ter bila sourednica društvenega glasila “Gruda”. Leta 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bila sekretarka univerzitetnega partijskega biroja, pozneje pa sekretarka poverjeništva Komunistične partije in Osvobodilne fronte za ljubljansko območje. Po koncu druge svetovne vojne je delala v raznih republiških odborih družbeno-političnih organizacij in v organih družbenega upravljanja, posebno na področju zdravstva in socialnega varstva, bila pa je tudi sodnica Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Idriji.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.
——
JANVID FLERE je leta 1937 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Med vojno je deloval v Osvobodilni fronti in bil interniran v Mauthausnu, po njej pa je do leta 1965 delal na državnem sekretariatu za zunanje zadeve, predvsem na področju mednarodnih gospodarskih odnosov. Leta 1946 je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, pa tudi pri vrsti bilateralnih pogajanj za ureditev povojnih odnosov, predvsem z Italijo. Pozneje se je kot ekonomski svetnik tedanje jugoslovanske misije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku ukvarjal z mednarodnimi organizacijami, sodeloval na mnogih mednarodnih konferencah o problematiki svetovnega gospodarskega razvoja, po letu 1976 pa je deloval v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj. Janvid Flere se je rodil na današnji dan leta 1914 v Letúšu pri Šmartnem ob Paki.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov