Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Neveljaven email naslov