Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov