Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Po koncu vojne je bil Danilo Bučar vrsto let tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
Družbenopolitični delavec, diplomat in narodni heroj ALEŠ BEBLER je študiral pravo v Ljubljani in Parizu, kjer je leta 1930 tudi doktoriral. Pozneje je v Sovjetski zvezi končal enoletno komunistično univerzo narodnih manjšin Zahoda, odšel v Španijo in bil kot kapetan mednarodne brigade v bojih dvakrat ranjen. Aprila leta 1941 se je udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte. Med narodnoosvobodilnim bojem je imel več pomembnih političnih in vojaških funkcij. Ob ustanovitvi Narodne vlade Slovenije leta 1945 je postal minister za finance, kmalu pa je vstopil v diplomatsko službo. Aleš Bebler je bil med drugim v letih 1950 in 51 stalni jugoslovanski predstavnik pri Organizaciji združenih narodov in hkrati predstavnik v Varnostnem svetu. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Idriji.
—–
Geograf SVETOZAR ILEŠIČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral leta 1933. Sprva je delal v Geografskem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani, nato se je strokovno izpopolnjeval v Franciji, in leta 1940 postal privatni docent na ljubljanski filozofski fakulteti. Pozneje je bil predstojnik Oddelka za geografijo na tej fakulteti, dekan prirodoslovno-matematične fakultete, v letih 1950 do 52 prorektor Univerze v Ljubljani, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa in upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1970 pa je postal redni član te Akademije.
Svetozar Ilešič se je ukvarjal z geomorfologijo, hidrogeografijo, klimatogeografijo ter z regionalno in socialno geografijo Slovenije. Za srednje in visoke,šole je napisal več učbenikov ter uveljavil geografijo v slovenski poljudni znanosti. Predaval je tudi na tujih univerzah, postal častni član nekaterih evropskih geografskih društev ter častni doktor mariborske in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Svetozar Ilešič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov