Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.06.2017


Protestantski pisatelj in teolog SEBASTIJAN KRELJ je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter nato potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico.
V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo in si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici. Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.
—–
Na današnji dan leta 1869 je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«. Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva in narodnjaštva večkrat zaplenila, pa tudi Alešovec je bil nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.
——
Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi gradnje hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:
»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«
Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.
Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.
——
Gledališki igralec SILVIJ KOBAL je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.06.2017


Protestantski pisatelj in teolog SEBASTIJAN KRELJ je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter nato potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico.
V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo in si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici. Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.
—–
Na današnji dan leta 1869 je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«. Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva in narodnjaštva večkrat zaplenila, pa tudi Alešovec je bil nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.
——
Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi gradnje hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:
»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«
Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.
Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.
——
Gledališki igralec SILVIJ KOBAL je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov