Slikar in ilustrator GVIDON BIROLLA se je rodil na današnji dan leta 1881 v Trstu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Gvidon Birolla je bil pri tem izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje.
—–
Pesnica in pisateljica LUIZA PESJAK se je rodila na današnji dan leta 1828 v Ljubljani. Najprej je pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«.
—–
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan leta 1909 z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—-
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.