Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duhovnik ANTON BREZNIK je znan predvsem kot pisec gospodarskih pratik. Leta 1798 je v Ljubljani izdal “Večno pratiko od gospodarstva”, knjigo, v kateri imajo poseben pomen navodila, ki govorijo o delu na polju in v hiši. To je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku; namenjena je bila predvsem kmetom, hkrati pa je po vsej deželi razširila nekaj temeljnega ekonomskega znanja in ekonomske kulture. Anton Breznik se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Komendi.
—–
Politik MIROSLAV PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Politik Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.
6246 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Duhovnik ANTON BREZNIK je znan predvsem kot pisec gospodarskih pratik. Leta 1798 je v Ljubljani izdal “Večno pratiko od gospodarstva”, knjigo, v kateri imajo poseben pomen navodila, ki govorijo o delu na polju in v hiši. To je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku; namenjena je bila predvsem kmetom, hkrati pa je po vsej deželi razširila nekaj temeljnega ekonomskega znanja in ekonomske kulture. Anton Breznik se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Komendi.
—–
Politik MIROSLAV PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Politik Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov