Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Duhovnik ANTON BREZNIK je znan predvsem kot pisec gospodarskih pratik. Leta 1798 je v Ljubljani izdal “Večno pratiko od gospodarstva”, knjigo, v kateri imajo poseben pomen navodila, ki govorijo o delu na polju in v hiši. To je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku; namenjena je bila predvsem kmetom, hkrati pa je po vsej deželi razširila nekaj temeljnega ekonomskega znanja in ekonomske kulture. Anton Breznik se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Komendi.
—–
Politik MIROSLAV PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Politik Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.
6246 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Duhovnik ANTON BREZNIK je znan predvsem kot pisec gospodarskih pratik. Leta 1798 je v Ljubljani izdal “Večno pratiko od gospodarstva”, knjigo, v kateri imajo poseben pomen navodila, ki govorijo o delu na polju in v hiši. To je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku; namenjena je bila predvsem kmetom, hkrati pa je po vsej deželi razširila nekaj temeljnega ekonomskega znanja in ekonomske kulture. Anton Breznik se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Komendi.
—–
Politik MIROSLAV PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Politik Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov