Duhovnik ANTON BREZNIK je znan predvsem kot pisec gospodarskih pratik. Leta 1798 je v Ljubljani izdal “Večno pratiko od gospodarstva”, knjigo, v kateri imajo poseben pomen navodila, ki govorijo o delu na polju in v hiši. To je bila prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku; namenjena je bila predvsem kmetom, hkrati pa je po vsej deželi razširila nekaj temeljnega ekonomskega znanja in ekonomske kulture. Anton Breznik se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Komendi.
—–
Politik MIROSLAV PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Politik Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.
—–
Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.
V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.
V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.
—–
Na današnji dan leta 1985 so na motorni ladji “Princesa Marie Astrid”, zasidrani ob pomolu na reki Mozele v luksemburški vasici Schengen, ki leži na tromeji med Francijo, Luksemburgom in Nemčijo, Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska podpisale tako imenovani schengenski sporazum. Ta je določil postopno zmanjševanje nadzora na skupnih mejah teh držav, izvajati pa so ga začeli deset let pozneje. Takrat so bile mejne kontrole na notranjih mejah tako imenovanega schengenskega območja odpravljene, okrepili pa so nadzor zunanjih meja. Schengenski sporazum je postal tudi del skupnega pravnega reda Evropske unije; Slovenija ga je na kopenskih in morskih mejah začela uresničevati decembra leta 2007, tri mesece pozneje pa tudi na letališčih.