Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik FRANJO TAHI – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško obnašanje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.
——
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bohinjski Bistrici.
—–
Skladatelj SLAVKO OSTERC je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scenskoglasbenih in vokalnih. Največ je bilo komornih; tej kompozicijski zvrsti, ki zahteva posebno pretanjenost in zgoščenost, je ostal zvest vse življenje. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, libreta in scenarije za skoraj vse svoje scenskoglasbene stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil na današnji dan leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru.
—–
Fizik IVAN KUŠČER je leta 1951 doktoriral na prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani; na njej je pozneje postal redni profesor. Znanstveno je raziskoval probleme transportne teorije, reaktorske fizike in sorodna področja. Sodeloval je pri organiziranju fizikalnega študija, oblikovanja učnih načrtov in tém za pouk fizike v srednjih šolah ter pripravil vrsto fizikalnih učbenikov. Kot naravoslovec je od leta 1937 s sodelavci razvijal potapljaško tehniko in bil med začetniki podvodnih športov pri nas. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Ivan Kuščer se je rodil na današnji dan leta 1918 na Dunaju.