Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik PETER GRASSELLI je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.
Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.
—–
Slikar PETER ŽMITEK – rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi – je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.
—–
Gledališka igralka SAVA SEVER je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Za svoje delo je prejela Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Sava Sever se je rodila na današnji dan leta 1905 na Trojanah.
—–
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik PETER GRASSELLI je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.
Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.
—–
Slikar PETER ŽMITEK – rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi – je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.
—–
Gledališka igralka SAVA SEVER je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Za svoje delo je prejela Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Sava Sever se je rodila na današnji dan leta 1905 na Trojanah.
—–
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov