Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajstlistni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Pridigar in goriški nadškof KAREL MIHAEL ATTEMS je izhajal iz znane furlanske plemiške družine. Bogoslovje je študiral v Rimu in bil leta 1750 v Ljubljani posvečen za škofa, ob ustanovitvi goriške nadškofije leto pozneje pa je postal prvi goriški nadškof in metropolit. V Gorici je odprl prvo tiskarno in bogoslovno semenišče ter dal v škofiji sezidati več cerkva. Zavedal se je, da mora vernikom govoriti v njihovem jeziku. Pridige je sestavljal v takrat uveljavljenem baročnem, vendar že klasicistično umirjenem slogu. Ohranilo se je 61 njegovih pridig v slovenskem jeziku. Prizadeval si je tudi za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve ter podpiral humanitarno dejavnost. Postal je dvorni svetovalec avstrijske cesarice Marije Terezije, ki mu je pozneje podelila knežji naslov. Karel Mihael Attems se je rodil na današnji dan leta 1711 v Gorici.
——
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
——
Literarni zgodovinar ALOJZIJ RES je študiral slavistiko v Zagrebu in Ljubljani in je leta 1921 doktoriral z disertacijo “Bistvo narodne pesmi”. Že kot dijak je pisal črtice, v knjigi “Ob Soči” pa je zbral svoje zapise iz prve svetovne vojne. Ob šeststoti obletnici Dantejeve smrti je uredil zbornik v slovenščini in italijanščini; zanj je zbral veliko uglednih sodelavcev obeh narodov. V revijah in časopisih je objavljal poročila in zapiske o splošnih umetniških in kulturnih vprašanjih, veliko dela pa je posvetil tudi praktičnemu sodelovanju med slovensko in italijansko kulturo. Literarni zgodovinar in publicist Alojzij Res se je rodil na današnji dan leta 1893 v Gorici.