Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Del številnih ljudskih verovanj, vraž in legend se je zaradi ljudskega izročila in marljivih zbiralcev na srečo ohranil in marsikaj je postalo zasnova za kakšno poznejšo zgodbo ali pesem. Ena takih je tudi znana Prešernova pesem Povodni mož, ki pripoveduje o lepi Ljubljančanki Urški, kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani, ki je prevzetno odklanjala vse mladeniče in čakala na svojega princa. Konec poznamo: »Vrtinec so vidli čolnarji dereč, al´ Uršike videl nobeden ni več.«
Osnova za to Prešernovo pesem je bil Valvasorjev zapis legende o povodnem možu. Vsako prvo nedeljo v juliju naj bi se namreč povodni mož spremenil v lepega mladeniča in se prišel zabavat v mesto. Tako je bilo tudi leta 1574 (torej pred 443-imi leti), ko so se Ljubljančani veselili ob godbi, jedači in pijači na Starem trgu. Med njimi je bila tudi nesrečna Urška Šéferjeva, ki jo je povodni mož mimo strmečih meščanov odpeljal v deročo reko. Valvasor je Urško opisal kot pokvarjeno dekle, ki jo je doletela pravična božja kazen, medtem ko je bil Prešeren do nje bolj prizanesljiv; njegova Urška je bila samo ohola, izbirčna koketa in kazen za njeno prevzetnost je bila prehuda.
—–
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan leta 1878 na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—-
MIROSLAV ŠTUMBERGER je bil pomorščak in izumitelj, danes pa se zdi pomembnejše njegovo ukvarjanje z raketami v letih od 1923 do 1925, ko je bil na tem področju v vrhu svetovnega dogajanja. Preizkusil se je še kot letalec, podmorničar, specialist za podvodna orožja in poveljnik v mornarici, pa tudi kot izumitelj, publicist, slikar, rezbar, izdelovalec ladijskih maket in muzealec.
Štumberger je aprila 1924 med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana, takoj zatem pa mu je uspel še poskus z “zračnim torpedom”, kot je imenoval raketo. Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. Imenoval ga je “motor prihodnosti”, s katerim bo mogoče v razmeroma kratkem času doseči druge planete. Izumitelj Miroslav Štumberger se je rodil na današnji dan leta 1892 v Šmarju pri Jelšah.
——-
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice.
Majda Sepe se je rodila na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Del številnih ljudskih verovanj, vraž in legend se je zaradi ljudskega izročila in marljivih zbiralcev na srečo ohranil in marsikaj je postalo zasnova za kakšno poznejšo zgodbo ali pesem. Ena takih je tudi znana Prešernova pesem Povodni mož, ki pripoveduje o lepi Ljubljančanki Urški, kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani, ki je prevzetno odklanjala vse mladeniče in čakala na svojega princa. Konec poznamo: »Vrtinec so vidli čolnarji dereč, al´ Uršike videl nobeden ni več.«
Osnova za to Prešernovo pesem je bil Valvasorjev zapis legende o povodnem možu. Vsako prvo nedeljo v juliju naj bi se namreč povodni mož spremenil v lepega mladeniča in se prišel zabavat v mesto. Tako je bilo tudi leta 1574 (torej pred 443-imi leti), ko so se Ljubljančani veselili ob godbi, jedači in pijači na Starem trgu. Med njimi je bila tudi nesrečna Urška Šéferjeva, ki jo je povodni mož mimo strmečih meščanov odpeljal v deročo reko. Valvasor je Urško opisal kot pokvarjeno dekle, ki jo je doletela pravična božja kazen, medtem ko je bil Prešeren do nje bolj prizanesljiv; njegova Urška je bila samo ohola, izbirčna koketa in kazen za njeno prevzetnost je bila prehuda.
—–
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan leta 1878 na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—-
MIROSLAV ŠTUMBERGER je bil pomorščak in izumitelj, danes pa se zdi pomembnejše njegovo ukvarjanje z raketami v letih od 1923 do 1925, ko je bil na tem področju v vrhu svetovnega dogajanja. Preizkusil se je še kot letalec, podmorničar, specialist za podvodna orožja in poveljnik v mornarici, pa tudi kot izumitelj, publicist, slikar, rezbar, izdelovalec ladijskih maket in muzealec.
Štumberger je aprila 1924 med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana, takoj zatem pa mu je uspel še poskus z “zračnim torpedom”, kot je imenoval raketo. Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. Imenoval ga je “motor prihodnosti”, s katerim bo mogoče v razmeroma kratkem času doseči druge planete. Izumitelj Miroslav Štumberger se je rodil na današnji dan leta 1892 v Šmarju pri Jelšah.
——-
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice.
Majda Sepe se je rodila na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov