Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.07.2017


Samostan v Stični je bil ustanovljen v obdobju, ko je bil cistercijanski red na vrhuncu in v največjem razcvetu. V 12. stoletju ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, njegov naslednik Folknand pa je v Stični utemeljil bogoslovni študij ter uredil skriptorij – prepisovalnico rokopisov – v katerem so nastajale knjige, ki so bile estetsko enakovredne rokopisom drugih samostanov v Evropi. V samostanu je bila tudi glasbena šola, v kateri je verjetno dobil prvo glasbeno izobrazbo naš znameniti skladatelj Jakob Petelin Gallus. Daleč naokoli je bila znana tudi samostanska lekarna, saj so se nekateri redovniki ukvarjali z zdravilstvom. Redovno življenje v stiškem samostanu se je začelo na današnji dan leta 1135, torej pred 882-imi leti
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v

Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Divači.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
——
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.


Na današnji dan

6277 epizod

Na današnji dan

6277 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.07.2017


Samostan v Stični je bil ustanovljen v obdobju, ko je bil cistercijanski red na vrhuncu in v največjem razcvetu. V 12. stoletju ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, njegov naslednik Folknand pa je v Stični utemeljil bogoslovni študij ter uredil skriptorij – prepisovalnico rokopisov – v katerem so nastajale knjige, ki so bile estetsko enakovredne rokopisom drugih samostanov v Evropi. V samostanu je bila tudi glasbena šola, v kateri je verjetno dobil prvo glasbeno izobrazbo naš znameniti skladatelj Jakob Petelin Gallus. Daleč naokoli je bila znana tudi samostanska lekarna, saj so se nekateri redovniki ukvarjali z zdravilstvom. Redovno življenje v stiškem samostanu se je začelo na današnji dan leta 1135, torej pred 882-imi leti
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v

Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Divači.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
——
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov