Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.07.2017


Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLIR je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč.
V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
——
Arhitekt EDO MIHEVC se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu. Diplomiral je na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi komandant Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. Arhitekt Edo Mihevc je 1969. leta prejel Prešernovo nagrado.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 27-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.07.2017


Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLIR je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč.
V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
——
Arhitekt EDO MIHEVC se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu. Diplomiral je na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi komandant Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. Arhitekt Edo Mihevc je 1969. leta prejel Prešernovo nagrado.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 27-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov