Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLIR je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč.
V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
——
Arhitekt EDO MIHEVC se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu. Diplomiral je na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi komandant Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. Arhitekt Edo Mihevc je 1969. leta prejel Prešernovo nagrado.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 27-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gradbenik, gospodarstvenik in kulturni delavec HUGO ÚHLIR je leta 1906 diplomiral na Tehniški visoki šoli v Pragi, nekaj let pozneje pa v Ljubljani ustanovil tehnični urad in gradbeno podjetje. Projektiral je mostove, elektrarne, pivovarne, tovarne sladkorja in vodne pregrade ter vodil graditve. Sodeloval je tudi pri projektih za osuševanje Ljubljanskega barja, melioriranje v porečjih Save, Ljubljanice in Krke ter se ukvarjal s kalcifikacijo kislih in izboljševanjem zamočvirjenih zemljišč.
V svoji lastni založbi »Umetniška propaganda« je v letih od 1915 do 1946 med drugim izdal več kot sto knjig; nekaj jih je sam tudi uredil, prevedel ali napisal. Zbral je več kot tisoč slik in plastik, predvsem slovenskih umetnikov. Hugo Uhlir se je rodil na današnji dan leta 1881 v Golčuv Jeníkovu na Češkem.
——
Arhitekt EDO MIHEVC se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu. Diplomiral je na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi komandant Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. Arhitekt Edo Mihevc je 1969. leta prejel Prešernovo nagrado.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 27-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov