Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški napadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji gori podelil na današnji dan leta 1478.
Slabi dve desetletji po pridobitvi mestnih pravic, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila deveta na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost. Simbol Višnje gore je polž, priklenjen na zlato verigo.
—–
Na današnji dan leta 1829 se je v Karlsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik FERDINAND DOMINKUŠ. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje začel vlagati pri sodišču v Mariboru tožbe v slovenščini. Tako si je pridobil precej zaslug za uradovanje v slovenščini. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Organizator odpora poti fašizmu, DANILO ZELEN, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Senožečah.. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), formirane v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino ter za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani.
Njegova glavna naloga je bila organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razsulu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja leta 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.