Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
HRASTOVLJE so slovenska istrska vasica z nekaj več kot sto prebivalci. Nad njimi je na vzhodni strani nizka skalnata vzpetina in na njej za visokim obzidjem cerkev, katere notranjost pokrivajo freske. Poslikavo je vodil mojster Janez iz Kastva in jo dokončal na današnji dan leta 1490. Ta podružnična cerkev Svete trojice je izjemna že po arhitekturi, še bolj pa po slikarijah, ki segajo od vrha do tal. Odkrili so jih leta 1949.
Poseben sloves je cerkvi prinesla upodobitev “mrtvaškega plesa” na južni steni. Snov je verjetno zajeta iz kake grafične predloge, vendar čudovito prilagojena cerkveni notranjščini. Mrtvaški ples je pred obličjem smrti vklenil ljudi vseh stanov in vseh starosti, od otrok do papeža. Značilnost fresk je izrazit življenjski realizem, ki se kaže v podrobnostih, tako da je upodóbljeni svet po izrazu in izbiri motivov blizu preprostemu človeku.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
——
Splošno nemirno ozračje v Julijski krajini leta 1920 je napovedovalo izbruh socialistične revolucije in slovanske narodne vstaje. To je dajalo polet italijanskim nacionalistom, ki so se čutili poklicane za obrambo italijanskih interesov v tem delu. Cilj tržaških nacionalistov je bila nasilna asimilacija slovanskega življa. Slovence in Hrvate so imenovali “Slavi” in so jih šteli za manjvredno raso.
Tako so na današnji dan leta 1920 tržaški fašisti na osrednjem trgu pripravili ljudsko zborovanje in med njim začeli lov na “nevarne Slovence”; enega so ubili. Razjarjena množica se je nato zbrala pred hotelom Balkan, zgrajenem v letih 1902 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil tudi slovenski Narodni dom z uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter s slovensko čitalnico. Fašisti so vdrli v stavbo, jo polili z bencinom in zažgali.
Medtem ko je slovenski Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. Ti dnevi so bili začetki najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
HRASTOVLJE so slovenska istrska vasica z nekaj več kot sto prebivalci. Nad njimi je na vzhodni strani nizka skalnata vzpetina in na njej za visokim obzidjem cerkev, katere notranjost pokrivajo freske. Poslikavo je vodil mojster Janez iz Kastva in jo dokončal na današnji dan leta 1490. Ta podružnična cerkev Svete trojice je izjemna že po arhitekturi, še bolj pa po slikarijah, ki segajo od vrha do tal. Odkrili so jih leta 1949.
Poseben sloves je cerkvi prinesla upodobitev “mrtvaškega plesa” na južni steni. Snov je verjetno zajeta iz kake grafične predloge, vendar čudovito prilagojena cerkveni notranjščini. Mrtvaški ples je pred obličjem smrti vklenil ljudi vseh stanov in vseh starosti, od otrok do papeža. Značilnost fresk je izrazit življenjski realizem, ki se kaže v podrobnostih, tako da je upodóbljeni svet po izrazu in izbiri motivov blizu preprostemu človeku.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
——
Splošno nemirno ozračje v Julijski krajini leta 1920 je napovedovalo izbruh socialistične revolucije in slovanske narodne vstaje. To je dajalo polet italijanskim nacionalistom, ki so se čutili poklicane za obrambo italijanskih interesov v tem delu. Cilj tržaških nacionalistov je bila nasilna asimilacija slovanskega življa. Slovence in Hrvate so imenovali “Slavi” in so jih šteli za manjvredno raso.
Tako so na današnji dan leta 1920 tržaški fašisti na osrednjem trgu pripravili ljudsko zborovanje in med njim začeli lov na “nevarne Slovence”; enega so ubili. Razjarjena množica se je nato zbrala pred hotelom Balkan, zgrajenem v letih 1902 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil tudi slovenski Narodni dom z uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter s slovensko čitalnico. Fašisti so vdrli v stavbo, jo polili z bencinom in zažgali.
Medtem ko je slovenski Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. Ti dnevi so bili začetki najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov