Politik JOSIP KOPAČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kandiji pri Novem mestu. Delal je pri Južni železnici v Lienzu in tam postal privrženec socialne demokracije. Zaradi tega je bil kazensko odpuščen, Preselil se je na Dunaj in ustanovil šolo za delavske agitatorje. Leta 1896 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke in bil pozneje v Trstu izvoljen za tajnika železniške organizacije za južne pokrajine. Leta 1908 je ustanovil strokovni list Železničar ter ga urejal do leta 1919. Josip Kopač je leta 1923 postal ravnatelj Delavske zbornice za Slovenijo.
—–
Na današnji dan leta 1871 se je v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici rodil literarni in kulturni zgodovinar, publicist in pedagog FRAN ILEŠIČ. Slavistiko je študiral v Gradcu in tam tudi doktoriral z disertacijo “Dramatika in slovensko slovstvo”. Od leta 1896 do 1919 je poučeval na ljubljanskih gimnazijah in učiteljišču, nato pa je bil profesor slovenskega jezika in književnosti na zagrebški univerzi. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih profesorjev, predsednik Slovenske matice in urednik njenih publikacij.
Med drugim ja raziskoval štajersko literarno, kulturno in politično zgodovino, ilirsko gibanje, posamezne slovenske književnike in slovenske literarne stike s Čehi, Nemci in Hrvati. Zbral je veliko novega gradiva, vendar ga je marsikdaj obdelal fragmentarno in tendenčno. Bil je privrženec jugoslovanske ideje in bil zato med prvo svetovno vojno v službi suspendiran. Fran Ilešič se je zavzemal za postopno jezikovno-kulturno zbliževanje Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi, vendar je to v slovenski javnosti nekajkrat izzvalo polemične ugovore.
——
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.