Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je pri Svetem Tomažu nad Praprotnim v Selški dolini rodil sadjar, politik in nabožni pisatelj LOVRO PINTAR. Leta 1840 je bil posvečen v duhovnika in je odtlej kot kaplan služboval v različnih slovenskih krajih, kot župnik pa na Zalem Logu in na Breznici pri Žirovnici. Pisal je nabožne spise in molitvenike ter deloval na kulturnem in gospodarskem področju. Največ se je ukvarjal s sadjarstvom ter objavljal članke o gojenju sadnega drevja in škodljivcih. Leta 1863 je na kmetijski razstavi v Ljubljani prikazal več kot sto sadnih sort. Kot poslanec v državnem zboru se je Lovro Pintar zavzemal za reševanje gospodarskih vprašanj ter vprašanj šolstva in zakonodaje.
—–
Stavbenik VILJEM TREO je kot tehnični vodja »Kranjske stavbinske družbe« in pozneje kot samostojni gradbenik proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja po tujih in svojih načrtih gradil številna javna in zasebna poslopja, še zdaj značilna za podobo Ljubljane. Med temi so Deželni, zdaj Narodni muzej, vojašnica na Taboru, Realka v Vegovi ulici, vse stavbe na južni strani Cankarjeve ceste ter v Beethovnovi, Župančičevi in Tomšičevi ulici, hotel Union in Ljudska posojilnica na Miklošičevi cesti. Viljem Treo se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani.
——
Zdravnik LOJZE SIMONITI je leta 1927 diplomiral na medicinski fakulteti v Bologni, pozneje pa opravil še specializacijo iz pljučnih bolezni na Golniku ter iz interne medicine v Ljubljani. Do začetka druge svetovne vojne je bil predstojnik internega oddelka in ravnatelj bolnišnice Slovenj Gradec. Med vojno je bil konfiniran v Wroclavu v Šleziji, po njej pa se je vrnil na čelo slovenjgraške bolnišnice. Kot pulmolog se je posvečal boju proti tuberkulozi in vodil tovrstne dispanzerje na Koroškem in v Trbovljah. Lojze Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1901 v Biljáni v Goriških Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja, koreografinja in televizijska režiserka MAJNA SEVNIK se je rodila na današnji dan leta 1932 v Novem mestu. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je izpopolnjevala v Parizu. V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je začela nastopati v baletnem zboru, leta 1955 pa je postala solistka in prevzemala predvsem lirične vloge. V letih od 1961 do 83 je na ljubljanski televiziji koreografirala temu mediju prilagojene balete, med katerimi je dajala prednost slovenskim skladateljem, ter plesne vložke v glasbeno-zabavnih in otroških oddajah. Z režiserjem Mirčem Kragljem velja za utemeljiteljico plesnega filma na Slovenskem. Majna Sevnik je za svoje delo prejela red dela s srebrnim vencem, častni znak svobode Republike Slovenije in Župančičevo nagrado za življejsko delo.
—–
Sindikalni voditelj in politik FRANCE TOMŠIČ je leta 1963 diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in nato delal na Inštitutu Jurij Vega. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam sodeloval s socialdemokrati. Po desetih letih se je vrnil, se zaposlil v ljubljanskem Litostroju in sodeloval v Zvezi sindikatov Slovenije. Decembra leta 1987 je vodil odmevno stavko litostrojskih delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev neodvisnih sindikatov in socialnodemokratske stranke.
Dve leti pozneje je postal prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, in predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, za dosežke na področju demokratizacije pa ga je mesto Kamnik posmrtno imenovalo za častnega člana. France Tomšič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Šmarci.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je pri Svetem Tomažu nad Praprotnim v Selški dolini rodil sadjar, politik in nabožni pisatelj LOVRO PINTAR. Leta 1840 je bil posvečen v duhovnika in je odtlej kot kaplan služboval v različnih slovenskih krajih, kot župnik pa na Zalem Logu in na Breznici pri Žirovnici. Pisal je nabožne spise in molitvenike ter deloval na kulturnem in gospodarskem področju. Največ se je ukvarjal s sadjarstvom ter objavljal članke o gojenju sadnega drevja in škodljivcih. Leta 1863 je na kmetijski razstavi v Ljubljani prikazal več kot sto sadnih sort. Kot poslanec v državnem zboru se je Lovro Pintar zavzemal za reševanje gospodarskih vprašanj ter vprašanj šolstva in zakonodaje.
—–
Stavbenik VILJEM TREO je kot tehnični vodja »Kranjske stavbinske družbe« in pozneje kot samostojni gradbenik proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja po tujih in svojih načrtih gradil številna javna in zasebna poslopja, še zdaj značilna za podobo Ljubljane. Med temi so Deželni, zdaj Narodni muzej, vojašnica na Taboru, Realka v Vegovi ulici, vse stavbe na južni strani Cankarjeve ceste ter v Beethovnovi, Župančičevi in Tomšičevi ulici, hotel Union in Ljudska posojilnica na Miklošičevi cesti. Viljem Treo se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani.
——
Zdravnik LOJZE SIMONITI je leta 1927 diplomiral na medicinski fakulteti v Bologni, pozneje pa opravil še specializacijo iz pljučnih bolezni na Golniku ter iz interne medicine v Ljubljani. Do začetka druge svetovne vojne je bil predstojnik internega oddelka in ravnatelj bolnišnice Slovenj Gradec. Med vojno je bil konfiniran v Wroclavu v Šleziji, po njej pa se je vrnil na čelo slovenjgraške bolnišnice. Kot pulmolog se je posvečal boju proti tuberkulozi in vodil tovrstne dispanzerje na Koroškem in v Trbovljah. Lojze Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1901 v Biljáni v Goriških Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja, koreografinja in televizijska režiserka MAJNA SEVNIK se je rodila na današnji dan leta 1932 v Novem mestu. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je izpopolnjevala v Parizu. V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je začela nastopati v baletnem zboru, leta 1955 pa je postala solistka in prevzemala predvsem lirične vloge. V letih od 1961 do 83 je na ljubljanski televiziji koreografirala temu mediju prilagojene balete, med katerimi je dajala prednost slovenskim skladateljem, ter plesne vložke v glasbeno-zabavnih in otroških oddajah. Z režiserjem Mirčem Kragljem velja za utemeljiteljico plesnega filma na Slovenskem. Majna Sevnik je za svoje delo prejela red dela s srebrnim vencem, častni znak svobode Republike Slovenije in Župančičevo nagrado za življejsko delo.
—–
Sindikalni voditelj in politik FRANCE TOMŠIČ je leta 1963 diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in nato delal na Inštitutu Jurij Vega. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam sodeloval s socialdemokrati. Po desetih letih se je vrnil, se zaposlil v ljubljanskem Litostroju in sodeloval v Zvezi sindikatov Slovenije. Decembra leta 1987 je vodil odmevno stavko litostrojskih delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev neodvisnih sindikatov in socialnodemokratske stranke.
Dve leti pozneje je postal prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, in predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, za dosežke na področju demokratizacije pa ga je mesto Kamnik posmrtno imenovalo za častnega člana. France Tomšič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Šmarci.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov