Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906. Na odru je prvič nastopil že, ko mu je bilo dvanajst let, in to prav v svoji rojstni hiši.
Po požigu tržaškega Narodnega doma leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
—–
Geograf, zgodovinar in kulturni delavec PAVEL STRANJ je leta 1981 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu in se ukvarjal predvsem šolsko, prostorsko, zgodovinsko in demografsko problematiko. Z referati je sodeloval na posvetih, nastopil v Evropskem parlamentu v Strassbourgu ter predaval v Ljubljani, Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu. Objavljal je tudi v Primorskem dnevniku in s cikli oddaj sodeloval na Radiu Trst A, leta 1989 pa je v italijanščini in angleščini izdal knjigo, ki velja za temeljno predstavitev slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pavel Stranj se je rodil na današnji dan leta 1946 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta pred 61-imi leti je bila namreč na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano, od koder so po tri ure na dan prek začasnega oddajnika predvajali televizijski spored – seveda »živo«. Sestavljen je bil iz pregleda aktualnih dogodkov, kulturnih zanimivosti in športnih poročil.
Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv aparate postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: »Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče«.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906. Na odru je prvič nastopil že, ko mu je bilo dvanajst let, in to prav v svoji rojstni hiši.
Po požigu tržaškega Narodnega doma leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
—–
Geograf, zgodovinar in kulturni delavec PAVEL STRANJ je leta 1981 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu in se ukvarjal predvsem šolsko, prostorsko, zgodovinsko in demografsko problematiko. Z referati je sodeloval na posvetih, nastopil v Evropskem parlamentu v Strassbourgu ter predaval v Ljubljani, Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu. Objavljal je tudi v Primorskem dnevniku in s cikli oddaj sodeloval na Radiu Trst A, leta 1989 pa je v italijanščini in angleščini izdal knjigo, ki velja za temeljno predstavitev slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pavel Stranj se je rodil na današnji dan leta 1946 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta pred 61-imi leti je bila namreč na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano, od koder so po tri ure na dan prek začasnega oddajnika predvajali televizijski spored – seveda »živo«. Sestavljen je bil iz pregleda aktualnih dogodkov, kulturnih zanimivosti in športnih poročil.
Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv aparate postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: »Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče«.
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov