Politik in publicist LOVRO KLEMENČIČ se je med študijem medicine na Dunaju v Ljubljani pridružil narodnorevolucionarni organizaciji “Preporod” in postal sodelavec istoimenskega časnika. Bil je eden izmed prvih petih kladivarjev oziroma voditeljev organizacije. Med prvo svetovno vojno je bil kot avstro-ogrski vojak v ruskem ujetništvu, nato na bolgarski in solunski fronti, leta 1918 pa se je v Moskvi pridružil Rdeči armadi.
Po vrnitvi v domovino je stopil v Komunistično partijo in leta 1922 na Dunaju v okviru vodstva komunistične stranke prvi opozoril na obstoj in pomembnost obravnavanja narodnega vprašanja. Zaradi organiziranja Zveze delovnega ljudstva, ustanovitve Socialistične stranke delovnega ljudstva leta 1923 ter zaradi njegovih zamisli o širšem političnem združevanju delavstva so ga izključili iz komunistične stranke. Lovro Klemenčič se je zato pridružil frakciji socialistov in vplival na njeno radikalizacijo. Rodil se je na današnji dan leta 1891 v Šentvidu pri Stični.
—–
Na današnji dan leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.
—–
Skladatelj in dirigent BOJAN ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem. Glasbeno se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je študiral orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja.
Med narodnoosvobodilnim bojem je osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po njem pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in pogost gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Sprva se je posvečal jazzu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki (značilna je naslonitev na folklorne elemente), v obdelavi in instrumentaciji. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
—–
Verzolog in prevajalec TONE PRETNAR je leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado. Tone Pretnar se je rodil na današnji dan leta 1945 v Ljubljani.