Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov