Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.08.2017


Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.08.2017


Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov