Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov