Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.08.2017


Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.08.2017


Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov